Krepitev mišic z »medicinko«

Vprejšnjih številkah glasil (nekaj iz-vodov nazaj) sem vam predstavil različne vaje za krepitev mišic te-lesa (vaje brez in z uporabo pripomočk-ov), tokrat pa si oglejmo nekaj enostavnih krepilnih vaj s težko žogo oz. medicinsko žogo ali t.i. »medicinko«. Ta je imela po-membno vlogo že v zgodovini, saj so že takrat (približno 3000 let pr. n. št.) perzij-ski rokoborci trenirali z živalskimi mehurji, napolnjenimi s peskom. V antični Grčiji pa je slavni zdravnik Hipokrat izdelal težko žogo iz živalske kože in jo prav tako na-polnil s peskom ter jo uporabljal za tera-pevtske namene, preprečevanje poškodb ali pa za izboljšanje telesne pripravljenosti. Medicinke so torej obtežene gumijaste ali usnjene žoge različnih tež (od 2 kg naprej), ki se uporabljajo predvsem pri vadbi moči, koordinacije in ravnotežja, lahko tudi za razvoj hitrosti. Večina žensk običajno upo-rablja 2 do 4 kg medicinke, moški pa po večini teže od 4 do 5 kg.

Pri vadbi izberite žogo, ki je dovolj težka, da upočasni vaše gibe in da lahko z njo izvedete ustrezno število ponovitev (do 20). Pri izbiri pa se bolj nanašajte na to, da ima hrapavo povr-šino, ki zagotavlja dober oprijem.V nadaljevanju bom opisal 6 krepilnih vaj z medicinko, ki jih lahko združite v eno samostojno vadbeno enoto (trening le z medicinko) ali pa jo kombinirate z vajami iz prejšnjih glasil.Pri vadbi upoštevajte že poznane napotke za optimalno vadbo (da ste dovolj ogreti pred vajami moči, imejte primerno oblačilo in pijte dovolj tekočine, delajte postopno,izberite primerne vaje, ne pretiravajte …) in še najpomembnejše – pogovorite se z vašim zdravnikom o primernosti in ustrez-nosti posamezne aktivnosti oziroma izved-be posamezne vaje.Pa si oglejmo vaje za moč s težko žogo – medicinko:

 

1. vaja: Potisk medicinke navzgor (sliki 1, 2)

Začetni položaj Opis vaje
Rahlo razkoračna stoja, dlan leve roke je oprijeta v boku, desna roka je v komolcu pokrčena, dlan je obrnjena navzgor, na katero je položena medicinka. Pogled je usmerjen naprej. Dlan z medicinko potisnite navzgor skoraj do iztegnitve roke in jo nato po isti poti počasi vračajte v začetni položaj. Pogled je ves čas usmerjen naprej. Po določenem številu ponovitev z eno roko, vajo ponovite še z drugo roko.

2. vaja: Kroženje medicinke okoli noge (sliki 3, 4)

Začetni položaj Opis vaje
Sede, leva noga je iztegnjena na tleh, desna noga je rahlo pokrčena in peta se dotika tal. Medicinko držite s pokrčenima rokama nad kolenom, trup je pokončen in pogled je usmerjen na medicinko. Z medicinko krožite okoli noge (kolena), tako da jo pri dvigu desne noge spravite pod koleno ter jo pri spustu noge prenesete na drugo stran kolena (kroženje okoli kolena). Pri izvajanju naloge pazite na koordinirano gibanje rok (podaja medicinke iz desne v levo roko in obratno), da trup ne nagnete preveč nazaj in pogled imejte ves čas usmerjen na gibanje medicinke. Po določenem številu ponovitev z eno nogo, vajo ponovite še na drugi nogi.

3. vaja: Potisk bokov navzgor (sliki 5, 6)

Začetni položaj Opis vaje
Sede, nogi sta iztegnjeni in gležnja sta položena na medicinko. Trup je nekoliko pomaknjen nazaj, roki sta ob telesu iztegnjeni in z dlanema oprti v tla (dlan je pod rameni). Pogled je usmerjen naprej. Dvignite boke navzgor tako, da se čim bolj približate liniji koleno – boki – ramena, pogled pa usmerite poševno navzgor. V zgornjem položaju zadržite 1 sekundo, nato se vrnite v začetni položaj. V kolikor ne morete imeti obeh gležnjev na medicinki, postavite gleženj ene noge na sredino žoge, drugo nogo pa položite zraven na tla.

4. vaja: Potisk medicinke naprej (sliki 7, 8)

Začetni položaj Opis vaje
Rahlo razkoračna stoja, medicinko držite s pokrčenima rokama pred seboj v višini prsi in pogled je usmerjen naprej. Potisnite medicinko vodoravno naprej (do iztegnitve v komolcih) in jo nato po isti poti vračajte v začetni položaj. Pogled je ves čas usmerjen naprej.

5. vaja: Počep z eno nogo (sliki 9, 10)

Začetni položaj Opis vaje
Stoje vzravnano, leva roka je ob telesu, dlan desne roke je zaradi ravnotežja oprijeta zgornjega roba stola. Stopala so v širini bokov, pogled je usmerjen naprej. Z zunanjo, levo in rahlo pokrčeno nogo naredite enakomeren in počasen gib v smeri naprej in navzgor, prste te noge usmerite proti stropu. Hrbet imejte raven. V zgornjem (končnem) položaju nogo zadržite 1 sekundo in jo po isti poti vrnite v začetni položaj. Po določenem številu ponovitev se obrnite in vajo ponovite še z drugo nogo.

 

 

Utrinki Urške Pijovnik, profesorice logopedinj surdopedagoginje (UN) o Tečaju govora v Simonovem Zalivu

Vabila predsednika Društva laringektomiranih Slovenije (DLS), ga. Ivana Košaka, na majski tečaj učenja nadomestnega govora, ki je potekal od 5. 5. do 11. 5. 2019, sem bila izjemno vesela in počaščena. Dvajset – večinoma novih – članov Društva se je skupaj s partnerji, spremljevalci, logopedi ter psihologinjo odpravilo na Slovensko obalo – v Simonov zaliv. Laringektomirane osebe so bile deležne intenzivnega govornega tečaja, ki so ga vodili: mag. M. Jeličić, spec. klin. logopedije, R. Kušar, logopedinja in mag. N. Prebil, spec. klin. logopedije. V veliko pomoč so bili tudi pomočniki logopedov. Na tokratnem srečanju so bili kar štirje: g. B. Bubnič, g. S. Dobelšek, ga. F. Hlaj in g. V. Ščančar. Partnerji oz. spremljevalci laringektomiranih oseb so imeli v času govornih vaj delavnice s klinično psihologinjo mag. P. Bavčar, spec. klin. psihologije.

Programa učenja nadomestnega govora, ki je temeljni program Društva in se izvaja vse od njegove ustanovitve, torej že dobrih 35 let, sem se lahko pod strokovnim vodstvom zgoraj omenjenih kolegov udeležila tudi sama. Bila sem hvaležna in vesela, da sem lahko svoje znanje nadgradila tudi na takšen način.

Z logopedskim delom s pacienti po laringektomiji sem se srečala pred dobrim letom, ko sem na Kliniko za ORL in CFK prikorakala kot študentka na obvezni študijski praksi. Že kaj kmalu sem ugotovila, da je to del logopedije, ki ima v mojem srcu prav posebno mesto.

Sprva sem z veseljem opazovala paciente ob učenju zanje povsem novega načina govora, jih spodbujala in bila priča njihovim napredkom. Kasneje sem dobila priložnost, da jim lahko pomoč, pod mentorstvom strokovnih kolegic, nudim tudi sama. Za to izkušnjo sem neizmerno hvaležna in hkrati ponosna tudi sama nase.

Delo s pacienti po totalni laringektomiji je v meni pustilo poseben pečat. Z največjim veseljem opazujem njihov napredek tekom govornih vaj. Seveda imajo redni treningi doma na to še kako velik vpliv. Tega se prav gotovo zavedamo vsi logopedi. Vemo, da je učenje nadomestnih oblik govora dolgotrajen proces, skozi katerega se naši pacienti uspešno prebijajo. Ne glede na to, ali se odločijo za učenje ezofagealnega govora, govora s pomočjo proteze ali govornega aparata, sta pomembni vztrajnost in potrpežljivost.

Menim, da prav na njiju močno vplivajo sodelovalne oblike učenja, saj se pacienti preko njih motivirajo za bodoče delo. Opazovanje in druženje z osebami, ki prehajajo skozi zelo podobno življenjsko preizkušnjo, prinašata številne prednosti, saj napredek drugih – zavestno ali ne –motivira tudi nas. Prav zaradi dolgotrajnejšega načina učenja, so takšne oblike dela še kako pomembne. Slednje so se kot zelo pozitivne izkazale tudi preko skupinskih govornih vaj, ki jih na Kliniki za ORL in CFK v Ljubljani tudi redno izvajamo.

Toda v našem primeru ne gre le za omenjeno – torej za opazovanje in druženje – temveč tudi za delitev lastnih izkušenj in spoznanj. Vsak posameznik piše svojo zgodbo in s seboj nosi osebne izkušnje. Bolezen, zdravljenje in kasnejša rehabilitacija so na vsakega vplivali nekoliko drugače. Z delitvijo misli pa ugotovimo, da je nekaj točk vendarle skupnih: preizkušnja, katere del so bili;
izbiranje in odločitev za nadomestno obliko govora; vsakodnevno učenje izbrane tehnike ter želja po izboljšanju, izpopolnitvi govora; motiviranost za delo; vztrajnost … O vsem naštetem bi lahko še veliko govorili, toda rada bi izpostavila, da je delitev takšnih informacij koristna prav za vsakogar. Dobro je, da lahko slišimo zgodbe drugih oseb. Še boljše je, če z množico delijo svoje
znanje, nasvete. Omenjenih tematik se seveda dotikamo vsi logopedi, ki pomagamo pacientov na njihovi poti do dosege najboljšega možnega načina govora. A misel dobi povsem drugačen pomen, če je izrečena iz ust osebe, ki se je nahajala v podobni situaciji.

Prav zato menim, da je tedenski tečaj učenja nadomestnih oblik govora v Simonovem zalivu primer dobre prakse, saj prinaša številne prednosti. Redne govorne vaje prav gotovo vplivajo na izboljšanje govora. Toda druženje s pacienti, ki so premagali isto življenjsko situacijo, omogoča delitev lastnih izkušenj in tudi nasvetov za končno izpopolnitev. Hkrati je to tudi odlična priložnost za trening lastnega govora – ne glede na način, ki so si ga izbrali. Učinkovito obvladovanje vsaj ene tehnike nadomestnega govora je lahko tudi pogoj za ponovno vrnitev v običajno, družbeno življenje. S tem nikakor ne želim dejati, da osebe po laringektomiji ne morejo biti primerno socializirane, saj vemo, da si lahko ob prvih trenutkih uspešno pomagajo tudi s pisanje ali šepetanjem. Kasnejše obvladovanje govorne tehnike pa osebi omogoča, da lahko v družbi sodeluje na povsem enak način, kot ga je bila deležna pred samo operacijo.

Lahko rečemo, da tečaj zajame različne perspektive – tako logopedske, psihološke, kot tudi povsem sociološke. Na slednje imamo v ambulantnem delu še najmanj vpliva, četudi se zavedamo, kako zelo pomembne so. Menim, da smo jih s skupnimi močmi na tokratnem tečaju dobro nadoknadili, saj smo za druženje poskrbeli tekom celotnega dneva – ob obrokih, sprehodih, telovadbah, delavnicah, izletih … Všeč mi je bilo, da smo prerasli stroge meje dela v ambulantah in za vaje poskrbeli na naši obali. Vlažen, morski zrak je še kako koristen, seveda pa ne more premagati energije, h kateri ob skupinskih oblikah dela prispeva prav vsak posameznik.

Naj za konec izpostavim misel: “Ne poznam nikogar, ki bi prilezel na vrh brez trdega dela”. To je recept. Ne bo vas vedno spravil na vrh, vas bo pa zagotovo pripeljal presneto blizu. Želim si, da bi vsak udeleženec tečaja dosegel vrh, ki si ga je zadal. Zavedajte se, da je uspeh rezultat trdega dela, učenja na napakah, zvestobe in vztrajnosti. Zatorej si vsak dan prizadevajte za izboljšanje vašega govora, a hkrati ne pozabite na vse tisto, kar ste že dosegli in zaradi česa smo na vsakega trizmed vas še kako ponosni!